Spim in pripovedujem še nepoznane zgodbe.

Ko prepevam, besedam podarjam barvo.

Ples je lahen sprelet čez parket.

Besede sladke, zmešane, drobne,grde,tople,smešne,žametne, besede otrokove.

Besede odpotujejo, in ko se vrnejo, jih več ne razumemo.

Kaprica je zgolj iskrica slabe volje.

Kujam se in se skrijem za visoki zid.

Obraz brez nasmeha je kot cvetlica brez vode.

Noč je kot luknja, na dno katere se skrijem.

Tat je čarodej brez aplavza.

Naključje je zgodba z neznanim koncem.

Če komu zaupam skrivnost, sem ji odklenila pot na prostost.

Misel, ki jo pozabim, se v meni igra skrivalnice.

Ne vem, kdo sem, ne veš, kdo si.

Če sem na tujem ista kot doma, to spremeni vse.

Džungla je prostrana razmetana soba.

Kamor stopi princeska Barbarka, trava ne raste več

Princeska en dan, princeska vsak dan.

Živali so ljudje svoje vrste.

Gozd je skrivni vrt vsega sveta.

Iščem in ne vem, kdo si, toda prepričana sem, da te bom prepoznala.

Mislice so iz knjigePhilippa Lechermeierja Princeske.